Na podlagi letnega poročila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter letnih poročil koncesionarjev za posredovanje začasnih in občasnih del dijakov in študentov (študentskih del), predstavljamo kratek povzetek o trgu študentskega dela v letu 2020. Nekateri trendi iz preteklih let so razvidni tudi v koronskem 2020, jih pa je zmanjšanje gospodarske aktivnosti še poglobilo.

V letu 2020 se je uveljavila sprememba Zakona za uravnoteženje javnih financ, po kateri se je minimalna bruto urna postavka za študentsko delo 1. januarja 2020 zvišala z 4,89 eurov na 5,40 eurov bruto, kar je 10,43 % zvišanje, povprečna urna postavka pa znašala 6,38 eurov bruto, kar je v primerjavi z letom prej (5,85 eurov bruto) 9,05 % zvišanje.

Pričakovano se je močno zmanjšal obseg opravljenega študentskega dela, če je ta merjen v opravljenih delovnih urah. Triz preteklih let, ko se je obseg zmanjševal (v letu 2018 za 4,12, v letu 2019 pa za dodatnih 6,2 %) je v letu 2020 dosegel najnižjo točko odkar spremljamo obseg. V letu 2020 je bilo tako opravljenih za 31.016.367 delovnih ur študentskega dela, kar je kar 29,28 % manj kot v letu 2019.

Zaradi zmanjšane gospodarske aktivnosti se je v letu 2020 na ravni celotnega trga dela zmanjšal obseg opravljenih delovnih ur, vendar je po podatkih SURS ta upad znašal le 3,01 %[1]. Ker je študentsko delo ena najbolj fleksibilnih oblik dela, tolikšna razlika niti ni presenetljiva. Delodajalci svoje potrebe vselej najprej pokrivajo s študentskim delom, ob zmanjšanju naročil ali drugih razlogih za zmanjšanje potrebe po delu pa najprej zmanjšujejo obseg študentskega dela. Zaradi navedenega se je delež študentskega dela na celotnem trgu dela v preteklem letu močno zmanjšal, s 3,58 % v letu 2019 na 2,61 % v letu 2020. V letu 2021 je pričakovati nekoliko višji delež študentskega dela, vendar pa je predhodni trprav tako negativen, saj se delež zmanjšuje že od leta 2017 (ko je ta znašal 4,21 %).

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki na podlagi 18. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) obračunava pokojninsko dobo, pridobljeno z opravljanjem študentskega dela, sporoča tudi podatke o tem, koliko dijakov in študentov v posameznem letu pridobi določeno število mesecev pokojninske dobe.

V primerjavi s povprečjem iz preteklih let je najbolj zaskrbljujoč predvsem podatek, da je bilo v letu 2020 ob študentsko delo več kot 15.000 dijakov in študentov, kar je 10 % vseh dijakov in študentov oz. 15 % tistih, ki bi delo sicer opravljali. V preteklih letih je bil že opazen trzmanjševanja skupin tistih dijakov in študentov, ki preko študentskega dela pridobijo več kot 3 mesece pokojninske dobe. V letu 2020 so se zmanjšale prav vse skupine, največ tiste, v katerih so dijaki in študenti, ki so pridobili vsaj 6 mesecev pokojninske dobe v enem letu. V teh je v povprečju 40 % manj dijakov in študentov.

V letu 2020 je študentsko delo opravljalo 80.570 od skupno 149.466 vpisanih dijakov in študentov. Povprečni obseg pridobljene pokojninske dobe dijakov in študentov, ki so opravljali študentsko delo, je znašal 2 meseca in 9 dni, kar je povprečno 7 dni manj kot preteklo leto.

Še naprej pada število koncesionarjev za posredovanje študentskega dela; lani je, poleg Zavoda RS za zaposlovanje, to dejavnost opravljalo 18 študentskih servisov.

Ukrepi za omejevanje širjenja bolezni COVID-19 v letu 2020 so torej močno vplivali na panogo študentskega dela. Kot sicer pričakovano za najbolj fleksibilno obliko dela je bil upad glede na število delovnih ur skoraj 30 odstoten, več kot 15.000 dijakov in študentov, ki bi sicer opravljali študentsko delo, pa do njega niso mogli dostopati. Učinka na socialni položaj mladih torej ne moremo preceniti, saj so se skupni prihodki dijakov in študentov iz naslova študentskega dela, glede na dolgoletno povprečje, zmanjšali za skoraj četrtino (23 odstotkov v primerjavi z letom 2019).

Kljub temu pa smo lahko optimistični glede prihodnosti mladih na trgu dela. Očitno je, da se po ponovnem odpiranju gospodarstva ob pričakovanem zaključku epidemije COVID-19 mladim odpirajo dobre možnosti za zaposlovanje. Gospodarska situacija sicer je negotova, vendar je to posledica manjše ponudbe (delovne sile) od povpraševanja. To velja tako za trg študentskega dela, kot tudi sicer trga dela, na kar kaže rast povprečne bruto urne postavke (pa tudi plač zaposlenih), ter v letu 2021 tudi relativno nizka stopnja brezposelnosti in večje število prostih delovnih mest ter študentskih del.